Dogodek iz mojega otroštva je močno vplival na oblikovanje mojega odnosa do narave. Nekoč sem šel lulat v Tiso. Ko je to videl moj dedek, mi je strogo rekel, da tega ne smemo početi, ker to vodo pijemo. Pravzaprav smo jo še vedno pili. Z majhnim sodom, ki se je imenoval “vedro”, si šel malo globlje v vodo, ga napolnil in pil. Predstavljajte si mojo sramoto, da sem šel lulat v reko. Ta nauk je ostal kot osnova, iz katere se je kasneje razvejal moj odnos do ekologije in okolja. Morda od tod izvira moja velika ljubezen do rož in nerazumevanje tistih, ki jih zlahka poteptajo.