Pili smo vodo iz vodnjaka. Bila je čista in nepoškodovana. Hrana je bila domača, brez umetnih gnojil ali škropljenja. Poznali smo rastline, kot so vijolice, zvončki in ognjiči. Sosed me je naučil, kako narediti kreme iz voska in ognjiča, ki so pomagale pri ranah. Še danes uporabljam pripravke na osnovi zelišč, ker verjamem, da so bolj zdravi od zdravil. Moj najstarejši sin je imel delo narave in rože in ga je presadil na dvorišče, da bi se ohranilo. Znanje se izgublja. Mladi pogosto kupujejo že pripravljeno, in kdor želi, lahko zlahka vse naroči sam. Od kruha do klobas.
#TradicionalnoEkološkoZnanje #TrajnostnoKmetijstvo #ZdravljeTla #SobivanjeČlovekaInNarave #PrehranskaVarnostInSuverenost
Ob pogledu nazaj na življenjski slog, zakoreninjen v tradicionalnem ekološkem znanju, pripovedovalec opisuje čas, ko sta zdravje in hrana prihajala neposredno iz narave brez kemikalij. Zgodba poudarja, kako so ljudje uporabljali rastline, kot so vijolice in ognjič, za domača zdravila ter intuitivno vedeli, kako presaditi rože, da bi jih ohranili. Z žalostjo ugotavlja, da to samozadostno znanje izginja, saj se ljudje obračajo h kupovanju gotovih izdelkov namesto priprave hrane iz osnovnih sestavin.
Opisane prakse so v skladu s ciljem strategije EU »Od vil do vilic« za zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in povečanje ekološkega kmetovanja. Poudarek zgodbe na zeliščni medicini odmeva s pravnim okvirom EU za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, ki določa postopke za registracijo tradicionalnih zdravil. Izguba znanja o divjih rastlinah je skrb, ki jo obravnava Strategija EU za biotsko raznovrstnost, ki priznava vrednost genskih virov in tradicionalnega znanja za odpornost. Projekti, kot je EthnoHERBS, dokumentirajo takšno tradicionalno znanje, da bi preprečili njegovo izginotje.
Etnobotanični izobraževalni programi v šolah lahko reintegrirajo to izgubljeno znanje z uporabo okvirov, kot je GreenComp, za poučevanje kompetenc, kot je promoviranje narave. Delavnice v skupnosti o pripravi tradicionalnih zeliščnih zdravil lahko služijo kot sredstvo za medgeneracijsko učenje, ki povezuje starejše, ki imajo to znanje, z mlajšimi generacijami. Vzpostavitev skupnostnih bank semen in vrtov zdravilnih rastlin lahko ohrani lokalne rastlinske sorte, ki služijo kot živi repozitoriji dediščine. Projekti, kot je EthnoHERBS, kažejo, kako lahko znanstvena validacija tradicionalnih zdravil doda ekonomsko vrednost ob zagotavljanju trajnostnega nabiranja.
Viri:
https://cordis.europa.eu/project/id/823973
https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/farm-fork-strategy_en
https://joint-research-centre.ec.europa.eu/greencomp-european-sustainability-competence-framework_en
https://health.ec.europa.eu/medicinal-products/herbal-medicinal-products_en
Zgodba, ki ste jo pravkar prebrali, je avtentičen zapis izkušenj starejše osebe, ki je sodelovala v projektu HER[AI]TAGE. Čeprav je vsebina izvirna, je bilo besedilo morda rahlo urejeno zaradi optimalne jasnosti, tekočnosti in berljivosti. Spremljajoče vizualno gradivo in zvočni posnetek sta bila odgovorno ustvarjena s tehnologijo umetne inteligence, da bi obogatila pripovedno izkušnjo, hkrati pa ohranila temeljno avtentičnost predstavljene zgodbe.
Uporabljena orodja UI: Google Gemini prek Google AI Studio.
![HER[AI]TAGE](https://her-ai-tage.pou-cakovec.hr/wp-content/uploads/2025/03/logo-1.png)
![HER[AI]TAGE](https://her-ai-tage.pou-cakovec.hr/wp-content/uploads/2025/03/logo-2.png)

