Za Telovo (Sveto Rešnje Telo) smo deklice nabirale cvetje ob Muri, ga dajale v košarice in trosile po vasi med procesijo. V gozdovih so se krasila drevesa za Jurjevo. Seno se je pospravljalo skupaj – najprej se je sušilo, nato zlagalo; vsi so pomagali, ker so se bali dežja. Florijan Andrašec, kantor iz moje vasi, je bil veseljak, pel je in pisal pesmi, ki sta jih navdihnila narava in reka. Ljudje so se zbirali, peli, prinašali vino in se smejali, tudi ko so pomotoma pekli jajca na siru namesto na masti. Danes je tega vse manj, mladi se redko vključujejo, razen v folklori. Narava je bila del običajev, pesmi in življenja, zdaj pa se vse bolj izgublja.