V moji družini kmetijstvo ni bilo primarno delo; oče je delal v tovarni, mama je skrbela za vrt. Smo pa hodili v gozd po gobe. Najbolj sem poznala ‘vrganje’ (jurčke) in ‘lisičarke’. Nekoč sem kot dekle nabrala napačne gobe, misleč, da so lisičke. Skuhala sem jih z jajci, končalo pa se je z bruhanjem vseh domačih. Na srečo niso bile strupene, bile pa so neužitne. Ta dogodek me je naučil, da nikoli več ne nabiram gob, ki jih ne poznam. Naučila sem se tudi, kdaj je sezona gob – septembra in oktobra, po dežju. V družini se je vedno prenašalo pravilo, da se nabira le tisto, kar se pozna. Čeprav tradicije nabiranja nisem nadaljevala, mi je ta izkušnja pokazala, kako hitro te lahko narava preslepi in kako pomembno je znanje, ki se prenaša med generacijami.