Pri nas so bila vedno slavja. Pelo se je ob pihalni godbi, plesalo, hodilo se je na Madžarsko, ko so nas povabili. Ob žetvi ali Jurjevem smo praznovali s pecivom in sprevodi. Hodilo se je čez Muro, včasih z ladjo, kasneje z avtobusom. Pele so se stare pesmi o vodi, naravi, gori, goricah. Ženske so nabirale zelišča – bezeg, glog, borove iglice – in iz tega delale čaje. Na preji in tkanju se je družilo in veselilo. Vedno je bila pesem, tudi ko se je težko delalo. Krasili smo jelko za Božič, peli božične pesmi in to so bili najlepši časi. Danes mladih to ne zanima več, a mi starejši se še zbiramo, imamo vaje, pojemo za dušo. Dokler pojemo, se počutimo žive.