Prebivalci Čuruga so se usedli na ladjo po Tisi do Slankamna, v Slankamnu pobrali potnike, nato pa odšli do Surduka in spet ustavili. V Belegišu se ni mogla ustaviti, ker je Donava daleč od obale. V Banovcih so se ustavljali, ker je vas ob obali. Novi Banovci, Batajnica – tam se ni ustavljalo, tudi oni so daleč od obale. Moja mama je iz Starih Banovcev, in tudi babica mi pripoveduje, da je hodila na tržnico v Zemun. Espal (blago za trgovino), ki je bil za trgovino, je počakal belo ladjo, ki je odplula iz Čuruga. Prihajala je nekje zgodaj zjutraj. Zemunska tržnica je blizu Donave in tam so lahko prinesli svoje blago in ga prodali. Nakupili so, kar so potrebovali, to je bilo v času Avstro-Ogrske, in se nato vrnili v svojo vas. … Ta ladja je odrinila iz Čuruga okoli polnoči, zjutraj prispela na tržnico. Okoli poldneva se je tržnica končala, opravili so nakupe, nato je ladja popoldne odplula in pred polnočjo prispela v Čurug.