Na vasi je bilo vsako delo tudi druženje. Seno se je pripravljalo skupaj – kosilo se je ročno, otroci so obračali in zlagali kopice, sosedje in sorodniki so pomagali. Ko je bilo končano, je bila pesem in veselje. Pozimi se je ‘luščil kukuruz’ (ličkala koruza) – podnevi se je nabiralo, zvečer pa se je zbrala družba, kuhalo se je žganje, pekli kostanji, pelo in smejalo. Posebej je bilo ‘čehanje perja’ (trganje perja): ženske so se zbrale, trgale gosje perje za vzglavnike in blazine, moški pa so prihajali zbadat in se zabavat. To je bilo delo, a tudi priložnost za druženje in pesem. Pesmi so bile cerkvene, poročne, starinske. Danes mladi te običaje spoznavajo skozi praznovanja, kot sta ‘fašjak’ (pust) ali Dan Macinca, a bolj se jih drži starejša generacija.