Ko se je bližalo poletje, v maju ni bilo več padavin. Takrat so skozi vas hodile dodole (obrednice za dež). Oblečene so bile v bezeg, bezgovo listje, videla se jim je samo glava. Pele so dodolske pesmi: “Moja dola moli Boga, oj dodo oj dodole, da nam pade rosna kiša, oj dodo.” E, takrat je gospodar dal dodoli, kar je imel, kruha, slanine in jo polil z vodo. Takrat je ta dodola molila Boga, da podari dež.