Kar se spomnim iz najzgodnejšega otroštva, so bili sprehodi ob obali. Kopali smo se vsako leto, celo poletje. Donava je bila neprimerljivo čistejša kot zdaj. Rada sem hodila z očetom na ribolov. Živeli smo praktično tik ob Donavi. Takrat je bilo rib veliko, bi rekla. Popoldne, ko se je začel pogovor o tem, kaj bomo za večerjo, če bomo ribo, gremo ujet večerjo, pa smo še lahko izbirali, katero vrsto. … Ne spomnim se, da bi v svojih odraslih letih videvala ribe. Ker je hiša blizu potoka, ki teče s Paragovega in se tam izliva v Donavo, so bili celo raki. Raki pa so, mimogrede, samo v popolnoma čisti vodi. Tam smo se kopali. Bili sta dve špori (pera), ki sta izginili po poplavi, tako da je bil tisti del med šporama na nek način zaščiten, tok je bil manj močan. Kopali smo se tudi spodaj pod Kameniškim parkom.