Donava je živa. To je reka, ki je živa, ki ima dušo, ki zna razmišljati in ki se včasih zna postaviti po robu (uzjoguniti). Dogajajo se ji mnoge krivice, še posebej to onesnaženje in tako naprej. … Donava je tekla tam, kjer je zdaj Bogoslovija (Semenišče), skozi Karlovce, tam je bila obala. Potem se je obala začela krušiti, se pravi, glavni tok (matica) je prešel na to stran proti nam. In kaj se je zgodilo? Začelo je padati, celo mesto bi lahko odneslo, ker so Karlovci amfiteater v tem tržnem delu. In potem so meščani Karlovcev kupili štiri stare ladje, ‘šajke’ (rečne čolne), jih natovorili s kamenjem, zemljo in jih potopili ob obali. In šele ko so to potopili, je glavni tok udaril in odšel na drugo stran.