Vloga umetne inteligence v izobraževanju, dediščini in trajnostnem razvoju, obravnavana na panelni razpravi HER[AI]TAGE

V okviru projekta Erasmus+ HER[AI]TAGE: Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in okoljskega znanja s tehnologijo umetne inteligence je prejšnji mesec potekala poglobljena spletna panelna razprava, ki je združila raznoliko skupino strokovnjakov z vse Evrope. Cilj panelne razprave je bil spodbuditi bogat dialog o presečišču umetne inteligence, kolektivne kulturne dediščine in okoljske trajnosti ter raziskati, kako je nove tehnologije  mogoče uporabiti za družbeno dobro, zlasti na področju izobraževanja odraslih.

Projekt HER[AI]TAGE je plod sodelovanja med partnerji iz Hrvaške (Kultivator, prijavitelj in POU Čakovec), Slovenije (Hrvaško kulturno društvo Pomurje) in Srbije (Mestna knjižnica v Novem Sadu). Projekt si prizadeva ohraniti ekološko znanje in nesnovnu kulturno dediščino starejših občanov. Cilj projekta HER[AI]TAGE je zbrati več kot 60 zgodb starejših o njihovem okoljskem znanju in nesnovni kulturni dediščini v treh državah. Projekt bo s pomočjo umetne inteligence prepisal, ilustriral in ustvaril zvočne različice teh zgodb, ki bodo nato objavljene v digitalni bazi podatkov in kot interaktivna e-knjiga. Poleg tega bo HER[AI]TAGE razvil tri hitre tečaje MOOC (Massive Open Online Course) o etični uporabi umetne inteligence v izobraževanju odraslih, kulturni dediščini in okoljski vzgoji.

Na panelu je bila predstavljena ugledna zasedba udeležencev, od katerih je vsak ponudil edinstven pogled na temo:

• Manuel Pascuttini iz KAOS Bildungsservice v Avstriji.
• Felix Michael Hafner, predstavnik BürgerInnen
  Forum Europa v Bildungshaus Retzhof iz Avstrije.
• Claus Brandt Kristensen iz CELF – Centra za poklicno izobraževanje Lolland Falster na Danskem.
• Lindy Damen iz EVRgreen Studia na Nizozemskem.
• Huso Jusić z Ljudske univerze  Lendava v Sloveniji.
• Aleksandar Novak iz društva Kultivator na Hrvaškem.

Ivica Jeđud z Odprte univerze Čakovec na Hrvaškem in Inštituta za globalno porazdeljene odprte raziskave in izobraževanje na Švedskem.

Razprava panelistov je prinesla več ključnih zaključkov. Predavanje se je dotaknilo hitre integracije umetne inteligence v vsakdanje življenje in njenega potenciala za izboljšanje izobraževanja s personaliziranimi učnimi priložnostmi. Vendar so panelisti izrazili tudi pomembne pomisleke, da bi umetna inteligenca lahko poglobila digitalni razkorak za starejše učence in tiste z manj tehničnimi znanji, kar poudarja ključni izziv za prihodnost izobraževanja odraslih. Vsi panelisti so se strinjali, da uvedba generativnih orodij umetne inteligence pomeni »paradigmatski premik« v našem pristopu k učenju, poučevanju in izobraževanju na splošno.

Razprava se je osredotočila tudi na dvojno vlogo umetne inteligence v dobi dezinformacij. Panelisti so zaključili, da je umetna inteligenca sicer lahko močno orodje za boj proti dezinformacijami in spodbujanje državljanske angažiranosti, vendar je njena učinkovita uporaba odvisna od razvoja široke “pismenosti na področju umetne inteligence” s kakovostnimi programi izobraževanja za odrasle. Ta izobraževalna potreba sega tudi na poklicno usposabljanje, kjer so razpravljali o tem, kako vključiti umetno inteligenco, da bi učence in študente opremili za tehnološko razvijajoči se trg dela. Predstavljeni so bili praktični primeri, kot je uporaba umetne inteligence kot “didaktičnega orodja” za pripravo gradiv za pouk in učnih načrtov ter celo za povečanje refleksije z uvedbo klepetalnih robotov. Pomembno je bilo poudariti, da bi lahko sodobna orodja, kot je umetna inteligenca, pomagala ohraniti tudi tradicionalne obrti z digitalnimi arhivi in ​​učnimi metodami, podprtimi z umetno inteligenco, kar bi ohranilo tradicionalno znanje starejših za prihodnje generacije.

Panelisti so se poglobili tudi v to, kako umetna inteligenca, resne igre in poglobljene tehnologije spodbujajo okoljske ukrepe in ohranjajo našo “okoljsko dediščino”. V tem kontekstu lahko umetno inteligenco s svojimi generativnimi zmožnostmi obravnavamo kot dragoceno orodje ne le za predstavitev stališča nekoga drugega, temveč tudi drugega časa. To ustvarja most med preteklostjo in sedanjostjo, kar kaže na možne prihodnje scenarije. Panelisti so poudarili ključno potrebo po obvladovanju etičnih pasti, da bi zagotovili, da te tehnologije varujejo naše okolje in kulturo, namesto da bi ju nenamerno škodovale. To je vodilo k širši razpravi o vključevanju, kjer je bila umetna inteligenca prepoznana kot dragoceno orodje za premostitev jezikovnih ovir v večkulturnih regijah, s čimer je lokalna kulturna dediščina dostopnejša vsem.

Razprava je poudarila, da morajo tako učenci kot vzgojitelji pridobiti bistvene veščine za etično in učinkovito uporabo generativnih orodij umetne inteligence. V tem procesu se je kritično mišljenje izkristaliziralo kot potrebna veščina. Panelisti so potrdili, da je kritičen pristop do vsebin, ki jih predstavljajo generativna orodja umetne inteligence, obvezen, saj naj bi se ta orodja uporabljala za izboljšanje učnega procesa, ne pa za njegovo nadomestitev.

Panelisti so se v prihodnje strinjali o nujnosti ohranjanja pristopa »človek v zanki«, ki zagotavlja, da umetna inteligenca podpira in ne nadomešča bistvenih človeških elementov poučevanja in učenja. Panelisti so poudarili, da čeprav se umetna inteligenca morda zdi močna, nikoli ne bo mogla popolnoma nadomestiti drugih ljudi. Poglobljeni prispevki panelne razprave bodo vključeni v prihodnje rezultate projekta, obogatili njegovo izobraževalno vsebino in usmerjali odgovorno uporabo umetne inteligence.