Od malih nog nog sem se učila, da se nič ne zavrže. Hranili smo seme, sadili šparglje, ‘zajze’ (vrsta solate/zelenjave), krompir. Kaša je bila glavna jed – iz prosa ali koruze, kuhana na masti z ocvirki. To je bilo okusno in nas je nasitilo. Nabirali smo gobe, a pazili smo, da smo nabirali le tiste, ki so bile čiste in zdrave. Znali smo, kako prepoznati dobre od strupenih. V suši smo nosili vodo iz vodnjaka in zalivali vrt. Znali smo varčevati z vsako kapljico vode in vsako rastlino. Od babice sem slišala, da so žganje uporabljali tudi za boleče noge, zdravnik pa je svetoval, naj gre otrok z astmo na morje, ker tukaj zrak ni dober. Vse smo delali po znanju starejših in narava nas je hranila ter zdravila.