Znanje o naravi je prihajalo od babice in staršev. Učili so nas, kako uporabljati hlevski gnoj in kasneje umetno gnojilo, kako je treba vsaki rastlini dati po pest. Babica je zdravila po naravni poti – list trpotca je dala na rano, da se je zacelila, debel list ‘kroke’ (netreska) pa je segrela in polagala na uho. Znali smo nabirati ‘drač’ (osat) za prašiče in koprive za hrano. Lan in konopljo so nosili namakat v Dravo. Sestra je pletla ‘cekere’ (mreže/torbe), s čimer je pomagala gospodinjstvu. Naučili so nas, da se vse porabi, da se nič ne zavrže. Še posebej se spomnim, kako je babica na vrtu molila rožni venec, medtem ko smo pasli krave – delo in duhovnost sta bila povezana. To znanje se danes morda zdi skromno, a nas je hranilo in zdravilo skozi generacije.